Zgodovina
Prvi pisni viri o bolnišnični zdravstveni službi v krajih, kjer se soteska Save zelo zoži segajo v obdobje, ko so gradili južno železnico. Za te delavce so zgradili v Hrastniku bolnico. Vodil jo je začasni rudniški zdravnik kirurg Florjan Puschhauser, doma iz Šlezije.
Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolnišnične zdravstvene službe v Trbovljah je imela premogokopna družba, ki je z bratovsko skladnico skrbela za bolne, invalidne in starostno onemogle rudniške delavce in njihove svojce.
Člani v bratovski skladnici so se delili na stalne in na nestalne. Stalni člani so imeli pravico do bolniške oskrbe in nekakšne pokojnine, nestalni člani pa samo do bolniške oskrbe, ki je obsegala zdravniško pomoč, zdavila in sprejem v bolnico. Bolniška oskrba je pripadala tudi ženi in otrokom člana.
Okrog leta 1870 je v Trbovljah deloval dr. Florjan Froehlich, ki je deloval v ambulanti z nekaj posteljami. To je bila stara rudniška erarična bolnica, ki je bila po letu 1876 spemenjena v samski dom.
Pisni viri nadalje navajajo, da je Maurerjeva hiša med Terezijo in Kurjo vasjo postala naslednja improvizirana bolnišnična zgradba.
V letih 1876 in 1877 so z denarjem bratovske skladnice zgradili novo bolnišnico na Vodah. Imela je tri bolniške sobe z 42 posteljami. V tej bolnici so od leta 1876 do 1879 nastavili tudi usmiljene sestre za nego bolnikov. V stavbi je bila tudi kapela, posvečena brezmadežni devici Mariji.
Kmalu je postala ta bolnica premajhna. Bratovska skladnica je kupila svet pod loško cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1911.
Nekaj let po prvi svetovni vojni, točneje leta 1921 je upravni odbor bratovske skladnice imenoval posebni gradbeni odbor, ki naj bi pripravil načrte in razpisal gradnjo. Gradnja nove bolnice se je začela v juliju 1923. Dne 22. Novembra 1925 je bila slovesna otvoritev. Nova bolnica je bila namenjena le zaposlenim in upokojenim rudarjem in družinskim članom iz Trbovelj in Hrastnika. Drugi bolniki so bili sprejeti le v primeru življenske nevarnosti. Nova bolnišnica je imela 80 bolniških postelj , razmeščenih v 19 bolniških sobah.
V obdobju do druge svetovne vojne je bilo opravljenih nekaj posodobitev kot so dvigalo za hrano, čajne kuhinje in dodatni bivalni objekti za osebje.
Leta 1941 je ukopator spremenil bolnišnico bratovske skladnice v Splošno bolnišnico, ki je v tem času sprejemala bolnike od Laz do Radeč. V tem času se je število postelj povečalo na 120.
Po letu 1945 je bolnišnica večkrat menjala ustanovitelja, kar je gotovo negativno vplivalo na njen razvoj. V tem času se je območje bolnice skrčilo na tri zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Po drugi svetovni vojni je bolnišnica doživela tudi notranje organizacijske spremembe. Prva taka sprememba je bila, da so otroke ločili od odraslih bolnikov in jih namestili v skupni otroški sobi.
Prva babica je bila sprejeta 1947, leto kasneje pa so se pridobile štiri bolniške postelje za porodnice.
V novembru leta 1953 je bil splošno medicinski del bolnišnice ločen na kirurško - ginekološki oddelek in interni oddelek. Leta 1956 je bila ustanovljena transfuzijska postaja, leta 1959 pa je prišlo do ločitve kirurškega oddelka in ginekološkega oddelka, ki se je priključil porodnišnici.
Leta 1961 se je pričela gradnja nove otroške bolnišnice. Dokončana je bila novembra 1963.
Od 1. januarja 1964 je bil ustanovljen ginekološko - porodniški oddelek, istega leta pa tudi rentgenski oddelek.
Prostora je bilo vse manj.
V letu 1968 je bil zgrajen levi prizidek, leta 1973 pa desni prizidek. Oba prizidka sta predvsem povečala število postelj in rešil problem specialističnih ambulant na internem in ginekološko porodnem oddelku.
Problem dializnih bolnikov smo rešili leta 1984 z izgradnjo dializnega oddelka.
Splošna bolnišnica Trbovlje spada v skupino najmanjših slovenskih Splošnih bolnišnic in v svojem okolju izpolnjuje poslanstvo, ki ji ga nalaga ustanovitelj.
Skozi leta so se oblikovali posamezni samostojni bolnišnični oddelki. V določenih obdobjih so jih vodili naslednji predstoniki, ki so sodelovali pri oblikovanju strokovnega dela bolnišnice:
Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolnišnične zdravstvene službe v Trbovljah je imela premogokopna družba, ki je z bratovsko skladnico skrbela za bolne, invalidne in starostno onemogle rudniške delavce in njihove svojce.
Člani v bratovski skladnici so se delili na stalne in na nestalne. Stalni člani so imeli pravico do bolniške oskrbe in nekakšne pokojnine, nestalni člani pa samo do bolniške oskrbe, ki je obsegala zdravniško pomoč, zdavila in sprejem v bolnico. Bolniška oskrba je pripadala tudi ženi in otrokom člana.
Okrog leta 1870 je v Trbovljah deloval dr. Florjan Froehlich, ki je deloval v ambulanti z nekaj posteljami. To je bila stara rudniška erarična bolnica, ki je bila po letu 1876 spemenjena v samski dom.
Pisni viri nadalje navajajo, da je Maurerjeva hiša med Terezijo in Kurjo vasjo postala naslednja improvizirana bolnišnična zgradba.
V letih 1876 in 1877 so z denarjem bratovske skladnice zgradili novo bolnišnico na Vodah. Imela je tri bolniške sobe z 42 posteljami. V tej bolnici so od leta 1876 do 1879 nastavili tudi usmiljene sestre za nego bolnikov. V stavbi je bila tudi kapela, posvečena brezmadežni devici Mariji.
Kmalu je postala ta bolnica premajhna. Bratovska skladnica je kupila svet pod loško cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1911.
Nekaj let po prvi svetovni vojni, točneje leta 1921 je upravni odbor bratovske skladnice imenoval posebni gradbeni odbor, ki naj bi pripravil načrte in razpisal gradnjo. Gradnja nove bolnice se je začela v juliju 1923. Dne 22. Novembra 1925 je bila slovesna otvoritev. Nova bolnica je bila namenjena le zaposlenim in upokojenim rudarjem in družinskim članom iz Trbovelj in Hrastnika. Drugi bolniki so bili sprejeti le v primeru življenske nevarnosti. Nova bolnišnica je imela 80 bolniških postelj , razmeščenih v 19 bolniških sobah.
V obdobju do druge svetovne vojne je bilo opravljenih nekaj posodobitev kot so dvigalo za hrano, čajne kuhinje in dodatni bivalni objekti za osebje.
Leta 1941 je ukopator spremenil bolnišnico bratovske skladnice v Splošno bolnišnico, ki je v tem času sprejemala bolnike od Laz do Radeč. V tem času se je število postelj povečalo na 120.
Po letu 1945 je bolnišnica večkrat menjala ustanovitelja, kar je gotovo negativno vplivalo na njen razvoj. V tem času se je območje bolnice skrčilo na tri zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Po drugi svetovni vojni je bolnišnica doživela tudi notranje organizacijske spremembe. Prva taka sprememba je bila, da so otroke ločili od odraslih bolnikov in jih namestili v skupni otroški sobi.
Prva babica je bila sprejeta 1947, leto kasneje pa so se pridobile štiri bolniške postelje za porodnice.
V novembru leta 1953 je bil splošno medicinski del bolnišnice ločen na kirurško - ginekološki oddelek in interni oddelek. Leta 1956 je bila ustanovljena transfuzijska postaja, leta 1959 pa je prišlo do ločitve kirurškega oddelka in ginekološkega oddelka, ki se je priključil porodnišnici.
Leta 1961 se je pričela gradnja nove otroške bolnišnice. Dokončana je bila novembra 1963.
Od 1. januarja 1964 je bil ustanovljen ginekološko - porodniški oddelek, istega leta pa tudi rentgenski oddelek.
Prostora je bilo vse manj.
V letu 1968 je bil zgrajen levi prizidek, leta 1973 pa desni prizidek. Oba prizidka sta predvsem povečala število postelj in rešil problem specialističnih ambulant na internem in ginekološko porodnem oddelku.
Problem dializnih bolnikov smo rešili leta 1984 z izgradnjo dializnega oddelka.
Splošna bolnišnica Trbovlje spada v skupino najmanjših slovenskih Splošnih bolnišnic in v svojem okolju izpolnjuje poslanstvo, ki ji ga nalaga ustanovitelj.
Konec leta 1997 je imela bolnišnica 158 posteljin 312 zaposlenih. Od tega je 20 zdravnikov specialistov, 7 zdravnikov specializantov, 6 zdravstvenih delavcev in sodelavcev z visoko izobrazbo, 34 višjih medicinskih sester, 16 ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev z višjo izobrazbo, 85 medicinskih tehnikov, 42 ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev s srednjo izobrazbo ter 102 delavca z nepopolno srednjo in osnovnošolsko izobrazbo.
Od 1993 dalje je ustanovitelj Splošne bolnišnice Trbovlje Vlada Republike Slovenije.
Od ustanovitve bolnišnice leta 1925 pa do danes so bolnišnico vodili direktorji:
|
od leta 1925 do leta 1941 |
|
od leta 1941 do leta 1945 |
|
od leta 1945 do 1968 |
|
od leta 1968 do leta 1980 |
|
od leta 1980 do leta 1983 |
|
od leta 1983 do 1984 (vršilec dolžnosti) |
|
od leta 1984 do leta 1987 |
|
od leta 1987 do 1990 |
|
od 1991 do 2004 |
|
od 2004 dalje |
Skozi leta so se oblikovali posamezni samostojni bolnišnični oddelki. V določenih obdobjih so jih vodili naslednji predstoniki, ki so sodelovali pri oblikovanju strokovnega dela bolnišnice:
Predstojniki internega oddelka:
- dr. Olga Škerbic - Kerstein ( 1956 - 1984 )
- Štefan Brvar, dr. med. (1984 - 2006 )
- Rafael Černuta, dr.med. od 2006 dalje
Predstojniki kirurškega oddelka:
- prim. Virgil Krasnik, dr.med. ( 1945 - 1968 )
- Anton Murgel , dr.med.( 1968 - 1972 )
- prof. dr. Marijan Južnič ( 1972 -1974 )
- dr. Marjan Kržišnik ( 1974 -1976 )
- Guna Tadej, dr. med. od 1976 naprej
Predstojniki ginekološko porodnega oddelka:
- prim. Boris Mušič, dr.med.(1964 - 1973)
- prim. Anton Kastelic, dr.med. ( 1973 - 1990)
- mag. Jože Čuk, dr. med. od 1990 naprej
Predstojniki otroškega oddelka:
- prim. Ludvik Kramberger, dr.med. ( (1964 - 1987 )
- Jožica Škerbic, dr.med. ( 1987 - 1993 )
- mag. Magda Lušić, dr. med. od 1993 naprej
Predstojniki radiološkega oddelka:
- Pešec Vlado, dr.med. ( 1959 -1996 )
- Radič Željko, dr.med. (1997 do 2004)
- Senica Kirn Alenka, dr.med. od 2004 dalje
Predstojniki oddelka za transfuzijo:
- Ivka Krasnik, dr.med. ( 1956 - 1976 )
- Mario Slokan, dr.med. ( 1976 - 1997 )
- Terzič Nenad, dr.med. (1997 do 2004)
- Zupan Rudi, dr.med. od 2004 dalje
Predstojniki oddelka za anestezijo:
- Ivka Krasnik, dr.med. ( 1956 - 1970 )
- dr.Harold Hofman ( 1970 -1973 )
- Petrun - Ulaga Marija, dr.med. ( 1980 - 1984 )
- Majda Selevšek dr. med. (1984 - 2004)
- Pražnikar Andreja, dr.med. od 2004 dalje
Predstojnik oddelka za dializo:
- Anton Adamlje dr. med. od 1993 naprej